-
1 grdno nasedoh kad taman izgubi
• i was badly had when i missed -
2 koje atom emituje kada izgubi
• characteristic radiation -
3 motor naglo i kratkotrajno izgubi broj obrtaja
• carburettor flat spotSerbian-English dictionary > motor naglo i kratkotrajno izgubi broj obrtaja
-
4 out
(to allow to come in, go out: Let me in!; I let the dog out.) spustiti noter, izpustiti* * *I [áut]adjectivezunanji; sport ki ni na udarcu (kriket), ki ni na domačem igrišču, ki je izven igrišča; politics ki ni v vladi; ki odhaja (vlak)II [áut]adverb1.2.zunaj, zdoma ( he is ŋ zunaj je, ni ga doma);3.ne na delu ( a day ŋ prost dan);4.militaryna (bojnem) polju, nautical na morju;5.ne v zaporu ( out on bail na svobodi proti kavciji);6.priobčen (knjiga the book came out in June), predstavljen javnosti (dekle);7.odkrit ( the secret is ŋ tajna je prišla na dan);8.sportzunaj, ven, ne v igri, izven igrišča; (boks) knockoutiran;9.politicsne v vladi ( the democrats are ŋ);10.ne v vaji ( my fingers are ŋ);11.porabljen, ne na zalogi ( the potatoes are ŋ);12.do kraja, čisto (to hear s.o. ŋ koga do kraja poslušati, tired ŋ čisto izčrpan);13.izpahnjen (roka), ki preplavlja (reka);14.napačen, zmoten ( his calculations are ŋ njegovi računi so napačni);15.dan v najem (zemlja), izposojen (knjiga);16.jasno, glasno ( to laugh ŋ glasno se zasmejati, speak ŋ! govori glasneje!, povej že jasno in glasno!);17.aeronauticskončan (pogovor);18.raznoout and out — popolnoma, docelaout and about — (zopet) na nogah, pokonciout and away — daleč (najboljši itd.)to be out — miniti, ne biti v modi, biti na izgubi, biti zunaj, ne biti doma, ne priti v poštev, iziti (knjiga), ne goreti, biti ugašenthat is out! — ne pride v poštev!to be out for s.th. — iskati kaj, zavzeti se za kajto be out with s.o. — ne biti več prijatelj, biti hud na kogato have it out with s.o. — razčistiti stvar s komout with him! — ven ga vrzi!III [áut]prepositioniz, ven, izven, zaradifrom out — iz, izvento be out of one's depth — ne znati dovolj; prevzeti seto be out of a thing — ne imeti več česa, zmanjkatito bo out of it — ne imeti pojma, ne biti vključenout of keeping with — neharmoničen, neprimerenout of place — ne na pravem mestu, neumestenout of the question — nemogoče, ne pride v poštevout of shape — izmaličen, v slabi kondicijiout of sorts — razdražljiv, sitenout of the way — odročen, nenavadenout of wedlock — nezakonski, ne v zakonu (otrok)out of one's own head — sam od sebe, na svojo pobudoeconomy out of stock — razprodan, ne več na zalogiIV [áut]interjectionpoberi se!, izgini!archaic out upon you! — sram te bodi!V [áut]1.transitive verb(s silo) ven vreči; knockoutirati;2.intransitive verbpriti na danVI [áut]nounzunanja stran; izhod (tudi figuratively)printing izpustitev besede ali besed v tekstu; American plural spor; American economy plural pošle zaloge ali blago; politics plural tisti ki niso na oblasti, opozicija; American at outs with everyone — z vsemi skregan -
5 avaunt
[əvɔ:nt]interjectionarchaic jocosely izgubi se; proč!, stran! -
6 hedge
[he‹] 1. noun(a line of bushes etc planted so closely together that their branches form a solid mass, grown round the edges of gardens, fields etc.) živa meja2. verb1) (to avoid giving a clear answer to a question.) izmikati se2) ((with in or off) to enclose (an area of land) with a hedge.) ograditi z živo mejo•- hedgehog- hedgerow* * *I [hedž]adjectivemanjvreden, zakoten; zloglasen, prostaškiII [hedž]nounživa meja, živica, seč; figuratively zapreka, pregraja; economy zavarovanje proti izgubi (z drugim kritjem)quickset hedge — živa meja (iz dreves, grmovja)figuratively stone hedge — zid, pregrajait doesn't grow on every hedge — ne raste na vsakem grmu, se redko najdeto sit on the hedge — ne izreči se, biti pol ptič pol mišIII [hedž]1.transitive verbograditi z živo mejo, zagraditi (in, off; about); zapreti, obdati ( off); utesniti, ovirati (in, up); spraviti v zadrego (in); economy zavarovati, kriti, zavarovati se pred izgubo;2.intransitive verbizmikati se, izvijati se, previdno se izražatieconomy zavarovati se, kriti se, skleniti zavarovalno kupčijo; napraviti živo mejo; economy hedgeed in by clauses — klavzuliran -
7 home
[həum] 1. noun1) (the house, town, country etc where a person etc usually lives: I work in London but my home is in Bournemouth; When I retire, I'll make my home in Bournemouth; Africa is the home of the lion; We'll have to find a home for the kitten.) dom2) (the place from which a person, thing etc comes originally: America is the home of jazz.) domovina3) (a place where children without parents, old people, people who are ill etc live and are looked after: an old folk's home; a nursing home.) dom4) (a place where people stay while they are working: a nurses' home.) dom5) (a house: Crumpy Construction build fine homes for fine people; He invited me round to his home.) stanovanje, hiša2. adjective1) (of a person's home or family: home comforts.) domač2) (of the country etc where a person lives: home produce.) domač3) ((in football) playing or played on a team's own ground: the home team; a home game.) domač3. adverb1) (to a person's home: I'm going home now; Hallo - I'm home!) domov, doma2) (completely; to the place, position etc a thing is intended to be: He drove the nail home; Few of his punches went home; These photographs of the war brought home to me the suffering of the soldiers.) na cilj; do srca•- homeless- homely
- homeliness
- homing
- home-coming
- home-grown
- homeland
- home-made
- home rule
- homesick
- homesickness
- homestead
- home truth
- homeward
- homewards
- homeward
- homework
- at home
- be/feel at home
- home in on
- leave home
- make oneself at home
- nothing to write home about* * *I [hóum]adjectivedomač, hišni, doma narejen; notranji; točen, odličen; primeren (opomba)Home Guard — rezervna vojska na domačih tleh med 2. svetovno vojnoII [hóum]adverbdoma, domov; na cilj, na cilju; v srce, točnoto bring a crime home to s.o. — dokazati komu zločinto bring s.th. home to s.o. — prepričati koga o čem, predočiti, dokazati komufiguratively to come home to — ganiti, občutiti, priti do srcacurses come home to roost — kdor drugemu jemlje čast, jo sam izgubito drive s.th. home to s.o. — prigovarjati, prepričevati kogato hit ( —ali strike) home — v živo zadeti, pravo zadetito see s.o. home — spremiti koga domovIII [hóum]noundom, domačija, stanovanje; domovina; zavetišče; figuratively domača streha; sport figuratively ciljat home — doma, v domoviniat home in ( —ali on, with) — vajen česa, doma (v računstvu)away from home — odsoten, odpotoval, v tujinicharity begins at home — vsakdo je samemu sebi najbližji, bog je najprej sebi brado ustvarilnot at home to — ne biti doma za goste, ne sprejemati gostovlong ( —ali last) home — zadnji dom, grobto draw to one's long home — bližati se koncu, umiratito eat s.o. out of the house and home — spraviti koga ob vse, živeti na tuj računto make o.s. at home — biti kakor doma, vgnezditi se pri komto make s.o. feel at home — potruditi se, da se kdo počuti kot domaIV [hóum]intransitive verb & transitive verbvrniti se domov, pripeljati domov, spraviti pod streho; voditi pristanek letala z radarjem -
8 in-and-out
[ínəndáut]adjective & adverbnoter in ven; zdaj notri, zdaj zunaj; sport ki zdaj dobi, zdaj izgubi -
9 losable
[lú:zəbl]adjectiveki se lahko izgubi -
10 loser
noun (a person who loses: The losers congratulated the winners.) premaganec* * *[lú:zə]nounki izgubi, premaganecto come off a loser — biti premagan, izgubiti -
11 pack off
(to send away, usually quickly and without wasting time: They packed the children off to bed early.) odpraviti* * *1.transitive verbposlati proč, odpraviti, nagnati;2.intransitive verbnahitroma oditipack off! — izgubi se! -
12 rental-value-policy
[réntlvælju:pólisi]nouncommerce zavarovalna polica proti izgubi najemnine -
13 ride
1. past tense - rode; verb1) (to travel or be carried (in a car, train etc or on a bicycle, horse etc): He rides to work every day on an old bicycle; The horsemen rode past.) peljati se, jezditi2) (to (be able to) ride on and control (a horse, bicycle etc): Can you ride a bicycle?) jezditi, peljati se3) (to take part (in a horse-race etc): He's riding in the first race.) tekmovati4) (to go out regularly on horseback (eg as a hobby): My daughter rides every Saturday morning.) jezditi2. noun1) (a journey on horseback, on a bicycle etc: He likes to go for a long ride on a Sunday afternoon.) ježa, vožnja2) (a usually short period of riding on or in something: Can I have a ride on your bike?) vožnja•- rider- riding-school* * *I [ráid]nounjahanje, ježa; vožnja na biciklu, na javnih prometnih sredstvih (avto itd.); jezdna, jahalna pot; military skupina jezdecev rekrutovit is a penny ride to X. — vožnja do ɔ. stane en penito take s.o. for a ride — peljati koga z avtom, vzeti ga na vožnjo z avtom; American slang (od)peljati koga z avtom z namero, da ga ubijemo; speljati na led koga, potegniti kogaII [ráid]1.intransitive verbjahati, jezditi; okobal sedeti; biti primeren za ježo; voziti se, peljati se; (o ladji) plavati na, gibati se, usidrati se, biti zasidran; drveti, hitro voziti; plavati (on nad); ležati, mirovati, počivati (on na); obračati se (on na); tehtati v jahalni obleki; American slang pustiti (stvari) tečihe rides well — on dobro jaha, je dober jezdecto ride on s.o.'s knees — jahati komu na kolenihdo you mind riding with your back to the engine? — vam je vseeno, če se peljete s hrbtom obrnjeni proti lokomotivi?to ride for a fall — vratolomno jezditi (jahati), figuratively nesmotrno delati (ravnati, postopati), drveti v pogubo, biti pred padcem (o vladi itd.)to ride to hounds — goniti (divjad) s psi, iti na lov (na lisico), lovitilet it ride! American slang pusti(te), naj stvar gre, kot hoče!to ride and tie — izmenoma jahati in pešačiti (ob konju), figuratively menjavati se pri delu;2.transitive verbjahati ( a horse — konja), jezditi, okobal sesti na; pustiti (koga) jahati; sedeti na; voziti (bicikel); prejezditi (deželo); dohiteti, prehiteti; (često pasivno) obvladati, tlačiti, mučiti, tiranizirati; (o živalih) naskočiti; American prevoziti z avtom, prejahati (razdaljo, zemljišče itd.)to ride a bicycle — voziti kolo, peljati se na kolesuto ride the high horse figuratively oblastno, gospodovalno se vesti, prevzetovatito ride a hobby figuratively (za)jahati svojega konjičkato ride a joke to death — ponavljati šalo (dovtip) tako dolgo, da izgubi vrednost (postane dolgočasna)to ride shank's mare slang pešačitito ride the waves — jahati ali plavati na valovih; -
14 roper
[róupə]nounvrvar, izdelovalec vrvi; zavijač; metalec lasa; sport kdor namenoma izgubi v tekmi -
15 scram
[skræm]intransitive verb American slang oditi v nagliciscram! — izgubi se!, poberi se! -
16 sight
1. noun1) (the act or power of seeing: The blind man had lost his sight in the war.) vid2) (the area within which things can be seen by someone: The boat was within sight of land; The end of our troubles is in sight.) vidik3) (something worth seeing: She took her visitors to see the sights of London.) znamenitost4) (a view or glimpse.) prizor5) (something seen that is unusual, ridiculous, shocking etc: She's quite a sight in that hat.) nenavaden prizor6) ((on a gun etc) an apparatus to guide the eye in taking aim: Where is the sight on a rifle?) muha2. verb1) (to get a view of; to see suddenly: We sighted the coast as dawn broke.) opaziti2) (to look at (something) through the sight of a gun: He sighted his prey and pulled the trigger.) nameriti•- sight-seer
- catch sight of
- lose sight of* * *I [sáit]nounvid, figuratively oko, doseg oči; vidik, dogled, pogled, ogled; prizor, ogleda vredna znamenitost; plural znamenitosti ( of a town kakega mesta); colloquially nenavaden ali žalosten pogled (prizor), grda zunanjost, strašilo; muha (na puški), merjenje, viziranje; photography iskalo; colloquially masa, množina, kup; American slang šansain sight — v bližini, na dosegu, na dogleduat (first) sight — na prvi pogled, brez pripraveout of sight — iz vida, zunaj obzorjawithin sight of — v vidiku, v vidua (long) sight colloquially (zelo) mnogo ( of money denarja)a sight for sore eyes — zelo prijeten prizor (pogled), privlačna osebasight unseen figuratively maček v žaklju; kupljen na slepothe loss of sight — izguba vida; oslepitevsecond sight figuratively preroški darout of my sight! — izgubi se mi izpred oči!out of sight out of mind — daleč od oči, daleč od srcait is a sight better than it was — mnogo bolje je, kot je biloit was quite a sight! — bil je to prizor za bogove!to catch sight of — zagledati, ugledati (koga, kaj)to find favour in s.o.'s sight — pridobiti si naklonjenost koga, prikupiti se, ugajati komuto get sight of s.o. — zagledati, opaziti kogato heave in sight — pojavljati se, prikazovati se, postajati videnwhat a sight you look! — kakšen pa si!, kot strašilo si videti!to lose sight of — izgubiti iz vida, ne več videti, figuratively pozabitito make a sight of oneself — smešno se obleči, osmešiti seto play (to sing) at sight — igrati na prvi pogled, brez pripraveto put out of sight — skriti, ne posvečati pozornostito see the sights — videti, ogledati si znamenitostito take a sight — nameriti, ciljati; obrniti pogledto take a sight at s.o. slang osle pokazati komuII [sáit]transitive verbzagledati, ugledati, opaziti, opazovati, ogledovati; meriti višino zvezde; vzeti na muho, pomeriti na, ciljati, vizirati; commerce predložiti ali akceptirati (menico); transitive verb vizirati, ciljatiyou should sight before you shoot — najprej pomeri (premisli), nato ustreli (stori) -
17 true-blue
[trú:blu:]1.adjectiveki je prave modre barve; ki ne izgubi barve, ne obledi; figuratively stanoviten, zvest, zanesljiv, vdan;2.nounzvest privrženec (strankc, vere) -
18 washable
adjective (able to be washed without being damaged: Is this dress washable?) pralen* * *[wɔšəbl]adjectivepralen, ki se da prati, ki ne izgubi barve pri pranju -
19 weak
[wi:k]1) (lacking in physical strength: Her illness has made her very weak.) šibek2) (not strong in character: I'm very weak when it comes to giving up cigarettes.) neodločen3) ((of a liquid) diluted; not strong: weak tea.) šibek4) ((of an explanation etc) not convincing.) neprepričljiv5) ((of a joke) not particularly funny.) bled, medel•- weakly- weaken
- weakling
- weakness
- have a weakness for* * *[wi:k]adjective ( weakly adverb)slaboten, slab, šibek, neodporen; lomljiv, krhek; z lahkoto premagljiv; bolehen, nezdrav; neutrjen, neodločen, nestanoviten, nezanesljiv (značaj); neprepričljiv (dokaz, argument); brez moči, mlahav, medel; nemaren (stil); razredčen z vodo; nesposoben, nespreten; economy slab, medel (tržišče); grammar šibek (glagol)a weak eleven — slabo moštvo (npr. nogometno)weak hand figuratively slabe karteweak point — šibka točka, ranljivo mestoweak vessel figuratively nezanesljiva osebato have weak knees figuratively ne imeti hrbtenice, biti neodločenweakest goes to the wall figuratively najšibkejši izgubi pri tekmovanju, podleže -
20 willow
['wiləu](a type of tree with long, slender branches.) vrba* * *I [wílou]1.nounbotanyvrba; vrbovina; predmet iz vrbovine; vrbova vejica (simbol nesrečne ljubezni); (kriket) bat, tolkačto wear the willow — žalovati ob izgubi ljubljene ali odsotne osebe, nositi žalno oblekowillowed — posajen z vrbami;2.adjectivevrbov, narejen iz vrbovine, iz vrbovih vej(ic)II [wílou]1.nounmikalnik (volne), gradaša;2.transitive verbmikati, gradašati, grebenati, česati, čistiti (volno, bombaž)
- 1
- 2
См. также в других словарях:
izgubíti — ím tudi zgubíti ím dov., izgúbil tudi zgúbil (ȋ í) 1. nehote, nepričakovano priti v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je: izgubiti denarnico, dokumente, uro; rokopis se je izgubil / ekspr. pri tebi se vse izgubi / izgubiti sled v snegu;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izgúba — tudi zgúba e ž (ȗ) 1. primanjkljaj izkupička glede na stroške ali prodajne cene glede na nakupno: izguba se je zmanjšala; podjetje ima pri proizvodnji novega artikla izgubo; bilanca izkazuje izgubo; sredstva za kritje izgube / prodajati v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
urêči — urêčem dov., urêci urecíte; urékel urêkla (é) 1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: fanta je nekdo urekel, zato ga boli glava; ureči sosedu konja, svinje / vse… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uročíti — ím dov., uróčil (ȋ í) 1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: uročiti kravo, da ne daje mleka; uročiti otroka / uročiti sosedovim konjem neubogljivost z besedo, s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dúrak — a m (ȗ) 1. igra z dvaintridesetimi kartami, pri kateri izgubi tisti igralec, ki mu ostanejo karte: igrati durak(a) / vse večere presedi pri duraku // igralec, ki pri tej igri izgubi: že petič zapovrstjo je durak 2. ekspr. omejen, neumen človek:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okŕhati — am dov. (ŕ r̄) narediti, povzročiti, da rezilo (nekoliko) izgubi ostrino: okrhati nož; kosa se je okrhala; pren., ekspr. znal je okrhati idejno ostrino // ekspr. narediti, povzročiti, da kaj izgubi popolnost svojih značilnosti: bolezen mu je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skŕhati — am dov. (ŕ r̄) narediti, povzročiti, da rezilo izgubi ostrino: skrhati nož, sekiro; kosa se mu je skrhala; pren. skrhati ostrino problema ∙ ekspr. ob tem si bo skrhal zobe ne bo uspel // ekspr. narediti, povzročiti, da kaj izgubi popolnost svojih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
správiti — im dov. (á ȃ) 1. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom navadno s prizadevanjem narediti, doseči, da kdo ali kaj a) pride s kakega mesta, na kako mesto: spraviti lisico iz luknje; spraviti zamašek iz steklenice; komaj so spravili… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ubíti — ubíjem dov., ubìl (í ȋ) 1. z udarcem, s silo povzročiti smrt a) človeka: napadalec je potnika ubil; namerno, nehote ubiti koga / ubiti koga s kamnom, z nožem, s puško / ubiti koga s plinom b) živali: ubiti kačo, muho / lovec je medveda ubil šele … Slovar slovenskega knjižnega jezika
učárati — am dov. (ȃ) 1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: čarovnica ga je učarala, zato je bolan; učaral jo je, da se samo smeje // s skrivnostnimi silami spremeniti koga v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ukrásti — ukrádem dov., stil. ukràl ukrála (á ȃ) 1. vzeti kaj s prisvojitvenim namenom na skrivaj in brez dovoljenja in vednosti lastnika: ukrasti denarnico, potni list; jabolka je ukradel na sosedovem vrtu; ekspr. ukradla je vse, kar je mogla / pes je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
